ŽIVKO MARUŠIČ IN IRA MARUŠIČ: 2X MARUŠIČ

ŽIVKO MARUŠIČ IN IRA MARUŠIČ: 2X MARUŠIČ

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 13. junij 2024 ― Ira in Živko Marušič, oče in hči sta s specifičnim subtilnim procesom dela ustvarila pet monumentalnih del v tehniki olja, voska in pigmenta na platno. Dela v svoji srčiki prečijo fascinacijo nad naravo, medosebnimi odnosi, sanjarskim soobstojem različnih entitet in nenazadnje lastnima ustvarjalnim miljejem. Naslov razstave se nanaša na njuno skupno slikanje in deljenje ateljeja, pa tudi na nostalgičen spomin s konca prejšnjega stoletja, ko sta kot novopečena oče in hči že ustvarjala igrive, barvite, z otroško nedolžnostjo in zvedavostjo zapolnjene kompozicije. Intervencije posameznega avtorja so na aktualnih delih praviloma jasno vidne in razločljive; Ira Marušič v razneženo neskončnost monokromnega prostora umešča hitro prepoznavne motive kaktusov in različnih kosov sadja ter zelenjave. Nakar pristopi Živko Marušič, ki v obstoječe delo poseže z drznejšo, pogosto antropomorfno razpotegnjeno figuro. Tak proces dela v njuni praksi rezultira tudi v dvojnem naslavljanju posameznih slik, na katerih se poleg omenjenih kardinalnih elementov nahajajo tudi fantastična bitja, pisani plodovi in manjši detajli, kot so visokokrilno letalo, konjiček, vžigalica in Triglav. Na eni od slik njun dialog poteka zgolj med zajčjim hibridom z bodicami in horizontalno spotegnjeno človeško figuro s črnimi lasmi. Drugod so dela bolj nasičena in navkljub prostorskosti in subtilnemu lebdenju posameznih elementov nastopajo kot kompaktnejša kumulativna celota; denimo delo Izpod Triglava/Ippolita, na katerem sta upodobljena dekle in izza hrbta smukajoči se žrebec. Znotraj t. i. sredozemskega žarčenja prevladujejo intenzivno rdeči, modri in zeleni pigmenti, ki se v neobremenjenem optimizmu posameznih fragmentov in med poigravanjem z globino v prostoru razvijajo v žive delno fantazijske nadrealistične pripovedi. Razstavo dopolnjujeta dve miniaturi, na katerih se nahajajo ponavljajoči se elementi specifičnih rastlinskih in živalskih vrst. Mestoma humorne, magične, disproporcionalne, predvsem pa čut

Oblikovalci razmišljajo z risbo

Dnevnik, 12. junij 2024 ― V torek so v prvem preddverju Cankarjevega doma odprli bienalno razstavo Društva oblikovalcev Slovenije, ki se tokrat osredotoča na proces od nastanka prvih obrisov ideje do končnega izdelka glede na vzpon novih tehnologij in umetne inteligence....
[CriticalChange Lab] JURIJ KRPAN: Znanje je lahko živo le, če ga delimo / intervju

[CriticalChange Lab] JURIJ KRPAN: Znanje je lahko živo le, če ga delimo / intervju

Zavod Kersnikova, 12. junij 2024 ― Kako lahko izobraževanje postane manj hierarhično? Jurij Krpan se je z Johanno Lenhart z Ars Electronice pogovarjal o tem, kako projekt CriticalChangeLab pomaga uresničiti njegovo vizijo izobraževanja in družbe. Intervju si lahko preberete na povezavi.   Projekt Critical ChangeLab financira program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101094217.  
AJDA KADUNC: VSTRAN OD KRAJA

AJDA KADUNC: VSTRAN OD KRAJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. junij 2024 ― Na razstavi Vstran od kraja umetnica Ajda Kadunc postavlja v ospredje vprašanja o meji med človeško dejavnostjo in okoljskimi sistemi ter izziva tradicionalno razumevanje dihotomije med človekom in okoljem. Umetnica ustvarja ambientalne postavitve, ki brišejo meje med organskim in sintetičnim ter predstavlja svoje razmišljanje, da se je percepcija prostora spremenila – iz statične kulise v dinamičnega protagonista našega vsakdana, ki zahteva nov način človeškega razumevanja in delovanja. Njen intermedialen pristop k likovni umetnosti, skupaj s kritičnim odnosom do filozofskih načel spodbuja prostor za dialog o zapletenosti aktualnih kriz. _______________________ Ajda Kadunc deluje na presečišču slikarstva in prostorskih instalacij. V svoji praksi se osredotoča na lokalno okolje, proces dela in izbiro materialov, kjer obravnava nesmisel kot mejni prostor med tem, kar imamo za nadzorovano, in tem, kar vidimo kot divje. Preko podob in s sestavljanjem različnih elementov raziskuje pojme širjenja in zasedanja prostora. V procesu jo zanima iskanje načinov, kako se oddaljiti od kontrolirane zaključenosti umetniških del in se približati situacijskim postavitvam, ki so oblikovno in pomensko odprte. _______________________ Kurator: Adrijan Praznik Producent_ka: Simon Gmajner, Rea Vogrinčič Produkcija razstave: Zavod 2^32

#kritika Užitek v gledanju

Dnevnik, 8. junij 2024 ― Na razstavi v Galeriji Bažato se Robert Lozar (1967) predstavlja s cikli, ki jih gradi nekaj zadnjih let, kot so Slike v slikah, Črvine, abstrahirane krajine in bele ali prazne slike, ki predstavljajo slikarsko raziskovanje prostora in objektov s...
še novic